Obvladovanje samega sebe je največ, kar lahko obvladaš.
In ZATO je potrebno KONSTANTNO DELO NA SEBI.
Vse dokler smo živi.
Pred nekaj leti nisem imela pojma, kaj je to osebna rast. Nekaj malega sem sicer slišala, a so se mi ljudje, ki so o tem govorili, zdeli smešni in malce butasti. Nisem verjela, da bi lahko dejansko res bilo nekaj na tem. Kako bi sicer tudi lahko, ko pa so bili ljudje, ki delajo nekaj zase, v mojem okolju označeni za neumne in prevarante. Tudi meni se je zdelo, da kar nekaj brez zveze nakladajo, in spomnim se, da se me takrat take zgodbe in knjige niso niti malo dotaknile.
S prijateljico sva enkrat bili na seminarju Nicka Vujičića, ki me je takrat pustil popolnoma ravnodušno. Komaj sem čakala, da ga bo konec, saj sem se na smrt dolgočasila, medtem ko so ljudje okoli mene navdušeno ploskali.
V tistem obdobju sem menila, da je svet krivičen in nepošten in da so uspešni lahko samo tisti, ki imajo srečo. Ali bogate starše.
Šele ko sem se znašla čisto na dnu in nisem več videla izhoda iz bednega življenja, v katerem sem bila ujeta, sem pričela raziskovati področje osebne rasti. Pravzaprav sem bila v to prisiljena, če nisem želela propasti.
Prebrala sem precej knjig in obiskala kar nekaj seminarjev – in takrat sem bila tudi sama med tistimi, ki so navdušeno ploskali, saj se je moje razmišljanje končno pričelo spreminjati.
Začela sem se zavedati, da morda svet le ni tako zelo krivičen, ampak sem bila jaz krivična do same sebe, ko si nisem pustila možnosti verjeti, da je lahko drugače.
Danes vem, da je vsakodnevno učenje ena izmed najbolj pomembnih stvari, ki jo lahko storimo sami zase. Sploh, če prihajate iz negativnega okolja kot jaz.
Ko sem sama pričela z učenjem, se mi je popolnoma spremenil pogled na svet. Bila sem navdušena, ker sem končno dojela, da ni mi ni treba preživeti življenje v pomilovanju same sebe, da se ni dalo drugače.
Skozi učenje sem dojela, da je vse mogoče in da se vse da.
Učimo se celo življenje, ker le tako lahko napredujemo in sledimo svetu, ki se spreminja s svetlobno hitrostjo.
Poleg knjig za osebno rast, ki so temelj vsega, se rada učim tudi o milijon drugih stvareh, ki me zanimajo.
Včasih se mi je zdelo škoda denarja za kak seminar ali knjigo, danes pa komaj čakam, da zasledim seminar o nečem, kar me zanima, in se ga udeležim.
Všeč mi je, da mi knjige in motivatorji lahko ponudijo tisto, kar mi je manjkalo pri domačem okolju. Knjige nam pomagajo napredovati in dejansko lahko postanemo boljši človek. In bolj razgledan.
Že nekaj časa redno berem in bom to počela še naprej. Dojela sem namreč, da me knjige krepijo, mi dajejo moč in upanje, da mi bo uspelo. Razširijo mi obzorja in me dvignejo.
Zato res polagam roko na srce vsem, ki si želite spremembe in boljšega življenja: pričnite že danes z branjem ali poslušanjem motivatorjev in prepričana sem, da boste opazili razliko v svojem razmišljanju in počutju že čez nekaj mesecev.
Bi vas pa želela opozoriti – ko boste po nekem času bolje in boste pomislili, da več ne potrebujete branja in učenja in boste pomislili na to, da z vsem tem delom na sebi prekinete – NIKAR.
Zgodilo se vam bo to, kar se je v nekem obdobju tudi meni – spet boste zapadli v stare vzorce negativnosti.
Dobro počutje in pozitiva bosta počasi izginjala, dokler se ne boste enega jutra zbudili in se zavedali, da ste spet na začetku, ujeti v svojem starem počutju.
Zato raje berite, poslušajte motivatorje, meditirajte zmerno, ampak redno. Vsaj 1 ali 2x na teden. Če zmorete, pa berite vsaj 15 min do 30 min na dan. Karkoli, samo da je pozitivno, ne časopisa in negativnih novic 🙂
DELO NA SEBI in ŠIRJENJE OBZORJA je moje četrto ključno načelo uspeha, o katerih pišem v svoji knjigi 15 kil nesreče.
P.S. Prvo poglavje knjige si lahko brezplačno preneseš tukaj: https://www.bojanaivanovic.com/moja-knjiga/