Pod ključno načelo uspeha številka 3 sem v knjigi uvrstila naše misli in prepričanja.

Zakaj?

Ker človek, ki je obdan z negativnimi mislimi, težko doseže kaj lepega in pozitivnega.

Kako bomo razmišljali, pa je 100 % odvisno samo od nas samih.

Že milijonkrat smo najbrž slišali z vseh strani, da je vse v glavi. Včasih v to nisem verjela. V bistvu nisem razumela, kaj sploh želijo s tem povedati. Zdaj pa nimam druge izbire, kot da to tudi sama napišem – res je VSE V GLAVI. Ne morem zapisati drugače, ker bi se zlagala.

Sem pa res dolgo rabila, da sem dojela, kaj pravzaprav ta »vse je v glavi« pomeni. Pred tem sem bila na te besede in na ljudi, ki so to tako lahkotno razglašali, kar jezna. Kaj za boga ves čas težijo s tem stavkom, kot da je to tako enostavno razumeti. Aha, zdaj si bom rekla, vse je v glavi, in čarobno bodo vse stvari urejene in vse bo krasno in jaz bom kar naenkrat začela pozitivno razmišljati in življenje bo lepše … A jok, brate! Ne gre tako, vsaj pri meni ni šlo.

Pa pri vas? Kolikokrat ste že slišali ta stavek? Ste ga morda takoj čudežno razumeli? Če ste, vam res čestitam. Meni, izgubljeni duši, namreč ta stavek dolgo časa ni bil jasen. In nikogar nisem še slišala, da bi to trditev malo bolje obrazložil.

Tako sem dolgo časa živela jezna v prepričanju, da sem pač bedna in da meni nič ne gre, medtem ko je drugim lahko in imajo srečo. Zdelo se mi je, da gre drugim vse lažje in da tudi tiste težke preizkušnje opravijo z lahkoto, medtem pa sama nisem uspela zdržati tri dni brez čokolade. In potem sem bila jezna na te ljudi in še zavidala sem jim. Ni mi bilo jasno, zakaj oni zmorejo, jaz pa ne. Ponavadi sem se še počutila kot »luzerka«, ki ni sposobna za nič.

Morda se že ponavljam, a spet moram napisati, da sem se pričela zavedati, kaj v resnici pomeni ta »vse je v glavi«, s pomočjo knjig in motivatorjev. Prebrala in poslušala sem nešteto zgodb ljudi, ki jim je kasneje uspelo, in povezala, da imajo vsi ti uspešni ljudje eno skupno točko – verjeli so, da jim bo uspelo.

Nihče izmed njih ni razmišljal negativno, nihče ni o sebi razmišljal kot o »luzerju« in nihče ni dovolil, da bi kdorkoli vplival nanj z negativnimi opazkami. Nihče ni gledal na svet kot na krivično bojišče in nihče ni svoje usode pripisoval sreči ali nesreči. Nihče ni svojega življenja polagal v svoje roke in govoril, da nečesa ne zmore zaradi tega ali tega.

Ampak pazite, skoraj vsi so prihajali iz še bolj negativnega in uničujočega okolja kot jaz. Nekateri zgodbe so res srce parajoče. Ampak jim je uspelo, ker so verjeli, da jim bo uspelo.

Seveda nikomur od njih ni uspelo čez noč. Vsi so se morali naučiti to, česar sem se naučila jaz in česar se boste naučili tudi vi, če si boste dali priložnost in se odpravili na to pot. Pri nekaterih je trajalo 20 ali celo 30 let, da so prišli na cilj. Toda prišli so.

Tako kot so prišli oni, lahko pridem tudi jaz ali vi.

Želela bi vas opozoriti še na to, da so nekatera prepričanja in vzorci močno ukoreninjeni v nas. Sama se dolgo časa tega nisem niti zavedala. Pa vendar mi je poleg knjig oči odprla tudi terapevtka, h kateri sem hodila.

Z njeno pomočjo sem uspela dojeti, od kod mi sploh misli, da mi ne bo uspelo in da sem najslabša od vseh. Iz otroštva. Tako dolgo sem namreč od staršev poslušala, da mi ne bo uspelo, da sem te besede podzavestno vprogramirala v svoj um.

Teh prepričanj se ni enostavno znebiti. Dostikrat ljudje potrebujemo pomoč in s tem ni nič narobe. Nekomu bodo mogoče pomagale že knjige, nekateri pa potrebujemo tudi strokovno pomoč. Hvala bogu, da danes obstaja toliko možnosti za pomoč, da res ni treba, da celo življenje mislimo, da smo rojeni preživeti življenje kot zgube, saj enostavno ni tako.

Če bo trajalo malce dlje, da se znebite teh negativnih prepričanj, se nikar ne ustrašite. To je proces in lahko traja zelo dolgo. Navsezadnje, če dvajset let vedno znova in znova poslušamo, da nam ne bo uspelo, ni realno pričakovati, da se bomo teh vzorcev uspeli znebiti v enem mesecu.

Misel »vse je v glavi« bi po šolsko razložila tako, da so stvari take, kot sami mislimo, da so. Če mislimo, da nam ne bo uspelo, nam pogosto res ne bo. Če verjamemo vase in vemo, da nam bo uspelo, nam bo slej ko prej res.

Dostikrat se mi zdi, da ljudje iščemo neko zapleteno formulo, kako biti uspešen, ampak v resnici je recept čisto preprost. Le verjeti moramo, da nam bo uspelo. Naše misli morajo biti pozitivne. To zahteva veliko truda, če je tvoj um uničen z negativnimi, ampak je mogoče.

Dolgo časa sem mislila tudi, da če si pozitiven, srečen človek, ne smeš biti nikoli slabe volje ali dvomiti vase. Zato so mi pozitivni ljudje včasih šli na živce, ker se mi je zdelo, da je nemogoče biti prav vedno optimist in dobre volje. Ni se mi zdelo iskreno.

Kasneje sem spoznala, da ima še najbolj pozitiven človek svoje trenutke slabosti in da je to čisto normalno. To spoznanje mi je zelo koristilo, da sem si dovolila tudi jaz biti kdaj slabe volje, ne da bi se zaradi tega imela za šibko ali bedno, ker trenutno ne zmorem misliti pozitivno.

Vsi smo na koncu koncev le ljudje in krvavi pod kožo in vsak se trudi po najboljših močeh.

Najbolj pomembno je spoznanje kako v resnici razmišljamo. Ko se enkrat zaveš, da je tvoja glava polna negativnih misli ali da so tvoja prepričanja negativna, se lahko šele prične delo, da se te negativnosti znebimo.