Nekateri ljudje smo res hecna bitja (vsa čast tistim, ki hrabro zastopajo sami sebe in jim pri tem ni prav nič “bed”).

Vemo kaj nam ne paše, vemo kaj si ne želimo, vse vemo, vendar pa, ko pride do tega, da bi nekomu rekli NE, ker se ne sklada z našim počutjem ali mišljenjem, pa raje zatajimo sami sebe, rečemo ja in potem sami pri sebi godrnjamo kaj nam je tega treba.

Potem je tukaj še druga skrajnost. Rečemo sicer NE, ampak imamo zaradi tega grozno slabo vest. Grize nas kaj si bo druga oseba mislila. Ali nas bo imela za slabe. Zlobne ali sebične.

Sto enih scenarijev v glavi, ker smo rekli NE in se postavili zase. Ker smo mislili najprej NASE.

Tako kot je sicer pravilno!

Potem pa se cel dan ali še več dni sekiramo kako smo bili grozni, ker smo se postavili zase.

Na drugi strani pa so ljudje, ki to z veseljem izkoriščajo. Vedo, da si šibek, da boš popustil, da ti bo nerodno postaviti se zase.

ZAKAJ težko rečemo ne, res ne vem.

Morda smo nekateri preveč dobrosrčni, preveč naivni, preveč pripravljeni pomagati, ali pa mislimo, da nas bodo drugi tako imeli raje.

Toda veste kaj?

Nič raje nas ne bodo imeli in nič bolj nas ne bodo spoštovali.

Radi nas bodo imeli točno toliko, kolikor jim bomo koristili. Spoštovali pa nas bodo ravno tako kot domač predpražnik.

KAKO PA NAJ KAJ SPREMENIM, se morda sprašujete.

Hmm, po mojem sta samo dve možnosti.

Ali še naprej ostanete podrejeni in govorite ja, tudi ko ne mislite tako, ali pa zajemite sapo, zberite ves pogum, ki ga premorete ( če ga nimate, stisnite zobe in se pretvarjajte, da ste pogumni) in recite NE.

Na začetku bo čuden občutek.

Stiskalo vas bo v želodcu, srce vam bo razbijalo sto na uro, v glavi bodo odzvanjali alarmi kaj ste pravkar naredili in grozno slabo vest boste imeli. Spraševali se boste zakaj ste to storili, ali bi morda nemara privolili, pa saj bi že potrpeli… mogoče bo pa v redu na koncu…

Ampak nekje čisto globoko v sebi pa bi morali začutiti vsaj kanček ponosa in veselja, da ste ostali zvesti sami sebi.

Kakorkoli se boste že počutili, vedite, da ste naredili prav.

PRAV ZASE. 

Za druge naj vas ne skrbi, ker tudi druge ne skrbi za nas ( kruto, ampak resnično).

Na začetku vam bo sigurno nelagodno reči NE.

Pa kaj potem. Važno je, da rečete.

Ostali boste zvesti sebi, s časom se boste utrdili in postalo bo lažje.

Pomislite samo koliko več časa, energije, prostora nam ostane, ko rečemo NE vsemu, kar nam ne odgovarja.

Več časa, energije, prostora za tisto kar nam ODGOVARJA in kar si res želimo početi.

In s tem NE pravzaprav tudi vzamemo življenje in nadzor v svoje roke. 

Zakaj bi nam nekdo drug krojil usodo in naše urnike, počutje ali misli…

NE. 

Ne dovolimo si tega.

Bodimo toliko pošteni do svojega telesa in uma in izberimo raje najprej ljubezen do sebe.

Navsezadnje ne živimo v telesu nekoga drugega, temveč v svojem lastnem.